Šola jahanja poteka po programu Konjeniške zveze Slovenije in Slovenske konjeniške akademije, pod vodstvom licenciranih inštruktorjev jahanja. Šola jahanja je primerna za vse starostne skupine, v obliki začetnih, nadaljevalnih in individualnih tečajev. V sklopu šole jahanja izvajamo tudi terensko jahanje, konjičkove delavnice in jahalne tabore.
Začetni tečaj jahanja
Tečaj je namenjen začetnikom brez, ali s slabšim predznanjem jahanja. Na tečaju se naučimo osnov pristopa k konju, čiščenje, sedlanje, vodenje, zajahanje, razjahanje in jahanje v osnovnih hodih konja. Opravljen tečaj daje jahaču možnost pridobitve licence Jahač 1.
Nadaljevalni tečaj jahanja
Namenjen je jahačem, ki že poznajo osnovne hode konja in osnove jahanja. V sklopu tega tečaja je posebna pozornost namenjena pravilnemu sedu in drži jahača ter pravilnemu obvladovanju konja. Opravljen tečaj daje jahaču možnost pridobitve licence Jahač 2.
Najpogostejša vprašanja o šoli jahanja in terenskem jahanju konj
Učenje jahanja poteka po predhodnem dogovoru za termin pod nadzorom s strani Konjeniške zveze Slovenije licenciranim inštruktorjem. Vsak začetnik najprej opravi nekaj individualnih ur (z inštruktorjem), med katerimi se nauči pristopa do konja, osnovnega dela s konjem na tleh in v sedlu. Po določenem času, ko jahač osvoji primeren nivo znanja ga inštruktor uvrsti v ustrezno skupino. Večina jahačev se odloči za stalen termin (skupino) enkrat ali večkrat tedensko), dogovarjanje glede ur pa lahko poteka tudi sprotno.
Pri nas smo mnenja, da se dela s konji in prav tako tudi jahanja učimo celo življenje. Vsaka ura, ki jo preživimo ob konju ali v sedlu je nova izkušnja, ki nam da neko novo znanje. Vsak posameznik se lahko torej odloči kakšen nivo želi doseči. Za nekatere je dovolj jahanje lahkega kasa, nekateri si želijo jahati po terenu, nekateri pa celo tekmovati v različnih disciplinah. Večje so naše želje, dlje traja šolanje.
V začetku je dovolj, da na ure jahanje pridete v »telovadni opremi«, torej v trenirki ali pajkicah ter obuti v superge. Čelade in zaščitne jopiče pa si lahko izposodite pri nas, tako da dodatni stroški za opremo v začetku niso potrebni. V kolikor pa se med šolanjem odločite intenzivno nadaljevati učenje jahanja pa je priporočljivo, da si omislite jahalne hlače, svojo čelado in jopič. Za opremo konja pa v vsakem primeru poskrbimo mi.
Ja! V našem hlevu gre lahko na konja le jahač s primerno čelado in zaščitnim jopičem. Čelada je obvezna za vse jahače, jopič pa za jahače do dopolnjenega 18. leta starosti. Kljub temu, da v šoli jahanja uporabljamo pridne konje, pa se vsem padcem iz konja na žalost ne moremo izognit. Zato na prvo mesto postavljamo ustrezno zaščito jahača pred poškodbami.
V šoli jahanja uporabljamo dobro vzgojene, socializirane, dobro natrenirane in zanesljive konje, a so vseeno konji velike živali, kateri se v stresnih situacijah branijo z begom. Konje se vedno lahko ustraši, in nam ob tem stane na nogo ali pademo iz konja. Do takšnih dogodkov lahko pride povsem nepričakovano in ni nikoli zagotovil, da se ne bo nič zgodilo. Pri konjih je zato treba vedno pričakovati nepričakovano in biti pripravljen na celo vrsto dogodkov in zapletov.
Inštruktor jahanja glede na poznavanje značajskih, telesnih in gibalnih značilnosti konja presodi katerega konja lahko jaha posamezen jahač. Jahač se zato predvsem zaradi nepoznavanja konj ne more sam odločiti katerega bo jahal. Napačna je odločitev začetnikov, ki izbirajo konja glede na njegovo barvo in izgled.
Na žalost je terensko jahanje za večino otrok in začetnikov preveč zahtevno. Na terenu se lahko zgodi veliko nepredvidljivih dogodkov, na katere lahko konj negativno odreagira. Ker si ne želimo morebitnih nepotrebnih padcev, pobeglih konj, povzročenih prometnih nesreč itd. se lahko na teren opravimo le z opravljenim izpitom Jahač 2.
Kadar nimamo napovedanih obiskov in jahačev smo zaposleni s kakšnimi drugimi deli v hlevu (čiščenje boksov, hranjenje konj, treniranje konj, vzdrževanjem opreme itd.), zato se lahko zgodi, da ne bomo imeli časa za obiske. Konji pa imajo takrat "čas zase" in se prosto pasejo na pašnikih ali se družijo v izpustih in takrat ne marajo da jih motimo. Zaradi omejenega obsega dela vsakega konja je tudi jahanje izven urnika dela nemogoče. S temi ukrepi ne želimo biti »nedostopni«, ampak le skrbimo za dobro počutje živali.
